Moj seznam spletnih dnevnikov

torek, 17. december 2013

What if Christmas doesn`t come from a store ...

What if CHRISTMAS means a little bit more?

Ko sem bila na pragu svojih najstniških let, sem vsako leto nekako simbolično zaključila tako, da sem si napisala cilje za naslednje leto. Seveda se ti nikoli niso uresničili, saj so bili bolj rezultat novoletne evforije in zanosa kot pa stvar tehtnega razmisleka ...
Danes si ciljev za prihodnje leto ne postavljam več, ampak namesto tega raje v mislih naredim bilanco preteklega leta. Kakšno je bilo moje preteklo leto? Kaj sem se novega naučila, kaj lepega doživela? Zaradi česa sem ponosna nase?










V preteklem letu sem se udeležila začetnega tečaja španščine, obiskala London, imela  svoje prvo javno predavanje, na katerem sem tujce poskušala naučiti nekaj osnov slovenščine, napisala sem obe diplomi in ju tudi uspešno zagovarjala, prebrala sem veliko dobrih knjig, se preselila v tujino, se začela učiti zame najgrši jezik, nemščino, se naučila prati v pralnem stroju in kuhati,  znebila sem se strahu pred vožnjo po avtocesti ter iz zavetišče vzela najprikupnejše bitjece, Milo, ter ji s tem ponudila dom. Z vsemi, ki so mi pomembni, sem se odlično razumela, ter po skoraj dveh letih obnovila prijateljstvo iz srednje šole ..
Kaj pa ste vi lepega doživeli v tem letu? Na kaj ste še posebej ponosni?

petek, 13. december 2013

The secret of being happy

... is accepting where you are in life and making the most out of everything.

Selitve so naporna stvar, sploh, če se seliš čez mejo in ne v deset kilometrov oddaljeno vas. Treba je pripraviti vse obleke, kozmetiko, knjige in ostalo kramo, vse to zložiti v avto in odpeljati v šest ur oddaljeno mesto, ki se bo od sedaj naprej imenovalo tvoje Domače mesto. Tam bo tvoja ulica. Tvoj Dom. 
Najprej je bil najin dom nekoliko staromoden hotel v središču Feldkircha, ki je čudovito  mestece, v katerem se lahko kar naprej izgubljaš med številnimi drogerijami, lokalčki, knjigarnami in cvetličarnami.  Ljudje pa veselo posedajo in srkajo svoj bezgov ali aperol spritz, za katerega morajo odšteti okrog slabih 6 evrov. Ne, krize v Avstirji, vsaj v tem delu, zagotovo ne poznajo.









En mesec kasneje sva se preslila v  Dornbirn, kjer imava najemniško stanovanje, ki je veliko boljše od hotela, saj je opremljeno točno po najinem okusu in počasi že začenja spominjati na dom, v katerem bo ta vikend tudi zadišalo, saj se bom prvič samoinciativno lotila peke božičnih piškotov. Letos bo prvi božič, ki ga ne bova preživela doma, zato je vse le na najinih ramenih - postaviti božično drevesce, speči piškote, okrasiti in posraviti stanovanje, skuhati božično večerjo ...






Ja, selitve so naporne. Treba se je postaviti na lastne noge, postati odgovoren in iti kam, kamor prej, ko si se počutil domače in varno, nikoli nisi upal iti. In ko te domotožje nekoliko mine, spoznaš, da ti pravzaprav ustreza biti na svojem in da te tišina ne moti, ampak ti celo prija, saj končno, v mestu, kjer nikogar ne razumeš, slišiš svoje lastne misli. In to je prijeten občutek ...