The secret of being happy

... is accepting where you are in life and making the most out of everything.

Selitve so naporna stvar, sploh, če se seliš čez mejo in ne v deset kilometrov oddaljeno vas. Treba je pripraviti vse obleke, kozmetiko, knjige in ostalo kramo, vse to zložiti v avto in odpeljati v šest ur oddaljeno mesto, ki se bo od sedaj naprej imenovalo tvoje Domače mesto. Tam bo tvoja ulica. Tvoj Dom. 
Najprej je bil najin dom nekoliko staromoden hotel v središču Feldkircha, ki je čudovito  mestece, v katerem se lahko kar naprej izgubljaš med številnimi drogerijami, lokalčki, knjigarnami in cvetličarnami.  Ljudje pa veselo posedajo in srkajo svoj bezgov ali aperol spritz, za katerega morajo odšteti okrog slabih 6 evrov. Ne, krize v Avstirji, vsaj v tem delu, zagotovo ne poznajo.

En mesec kasneje sva se preslila v  Dornbirn, kjer imava najemniško stanovanje, ki je veliko boljše od hotela, saj je opremljeno točno po najinem okusu in počasi že začenja spominjati na dom, v katerem bo ta vikend tudi zadišalo, saj se bom prvič samoinciativno lotila peke božičnih piškotov. Letos bo prvi božič, ki ga ne bova preživela doma, zato je vse le na najinih ramenih - postaviti božično drevesce, speči piškote, okrasiti in posraviti stanovanje, skuhati božično večerjo ...

Ja, selitve so naporne. Treba se je postaviti na lastne noge, postati odgovoren in iti kam, kamor prej, ko si se počutil domače in varno, nikoli nisi upal iti. In ko te domotožje nekoliko mine, spoznaš, da ti pravzaprav ustreza biti na svojem in da te tišina ne moti, ampak ti celo prija, saj končno, v mestu, kjer nikogar ne razumeš, slišiš svoje lastne misli. In to je prijeten občutek ...