Poletno branje: Ob tebi

Knjigo, ki je na sliki, sem najprej rezervirala v knjižnici, pa sem bila en dan pred odhodom iz Slovenije druga v čakalni vrsti. Ker nisem najbolj potrpežljiv človek, sem se odločila, da jo bom kar kupila (že dolgo nobene nisem). In če povem po resnici, mi zanjo, kljub temu da gre za literarno uspešnico, ni žal niti centa.

Brala sem jo na poti v Avstrijo, brala sem jo zvečer med tekmo in potem še v postelji, in ko mi je ostalo še približno sto strani, sem se odločila, da bom počakala na naslednji dan. Malokrat se zgodi, da mi je knjiga tako všeč, da se vklopi moj čut za varčnost :) Ko sem prišla do konca, me je stiskalo v grlu,  jokala sem kot dež, kar se mi ob knjigi že dolgo ni zgodilo (če sploh kdaj).

O kompleksnih temah, sploh če gre za nesrečno igro usode, je težko pisati, o tistih, ki že od nekdaj odpirajo številne dileme , pa sploh. Z ozirom, da gre vendarle za popularno literaturo, mislim, da je knjiga vseeno kakovostna, berljiva in niti malo osladna in klišejska. Vsaj zame. In kljub dejstvu, da je na desetem mestu najbolj izposojanih knjig v letošnjem letu (marsikdo bo ravno zato skeptičen do vsebine), te kratko malo prisili v razmišljanje. O življenju, krivici, ljubezni. Predvsem pa o tem, da slednja morda ni vedno dovolj. In o tem, da resnica ni vedno črno-bela, ampak lahko tudi siva. 

V branje jo priporočam prav vsem, hkrati pa sem polna zavisti, da jo boste brali prvič, zato jo - lepo prosim - berite počasi, da bo trajala čim dlje.

"Zastrmela sem se skozi okno v živo modro švicarsko nebo in mu povedala zgodbo o dveh ljudeh. Dveh, ki se ne bi smela spoznati in ki si na začetku nista bila preveč všeč, potem pa sta ugotovila, da drug drugega razumeta tako, kot ju sploh ne bi mogel nihče na svetu. /.../ Naslikala sem mu svet, ki ga je ustvaril zame, poln čudovitih možnosti." (550)